APDEJT.si

Ameriški senat je zavrnil resolucijo senatorja Bernieja Sandersa, ki je predlagala ustavitev prodaje orožja Izraelu. Kljub neuspehu je resolucija prejela večjo podporo kot podobni poskusi v preteklosti, kar nakazuje na premik v stališču Demokratske stranke glede vojne v Gazi. AIPAC je pozdravil glasovanje, s poudarkom na podpori varnosti Izraela. Nekateri demokratski senatorji so spremenili svoje prejšnje stališče in podprli resolucijo, kar kaže na rastoče nasprotovanje prodaji orožja Izraelu znotraj stranke.

Približno petnajst zahodnih držav je pozvalo mednarodno skupnost, naj utre pot za globalno priznanje palestinske države, medtem ko je Združeno kraljestvo napovedalo, da bo Palestino priznalo septembra, če Izrael ne bo izpolnil določenih pogojev. Premier Keir Starmer je potrdil to namero. Družine izraelskih talcev, ujetih v Gazi, so izrazile nasprotovanje tej nameri Francije in Združenega kraljestva, češ da bi to pomenilo nagrajevanje terorizma.

Argentinske oblasti se pripravljajo na morebiten obisk izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v Argentini, kar potrjujejo viri argentinskega veleposlaništva za The Times of Israel. Ta obisk je predviden kot povračilo za junijski obisk Javierja Mileija v Jeruzalemu in poteka sredi globalnega zgražanja nad dogodki v Gazi. Medtem je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump predlagal, da bi Izrael prevzel vodenje centrov za distribucijo hrane v Gazi. Nove ankete Gallup pa kažejo na močan padec javne podpore Američanov za izraelsko vojno v Gazi, saj jo podpira le 32 odstotkov anketiranih.

Severna Koreja vztrajno zavrača ponovna pogajanja z ZDA o denuklearizaciji, kljub temu, da je Donald Trump v prvem mandatu trikrat srečal severnokorejskega voditelja. Sestra Kim Jong Una, Kim Yo Jong, je jasno poudarila, da Severna Koreja nasprotuje kakršnim koli poskusom zanikanja njenega statusa jedrske sile in da je ta status nepreklicen. Kljub priznanju nekdaj dobrega odnosa med Kimom in Trumpom, Pjongjang ne namerava sesti za pogajalsko mizo glede jedrskega orožja.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil ultimat za prekinitev ognja v Ukrajini v roku 10 do 12 dni, saj je izrazil, da Putin "ubija ljudi". Poročali so tudi, da sta predsednika razpravljala o izvajanju trgovinskega sporazuma med Združenim kraljestvom in ZDA. Trump je zavrnil navedbe, da je risal ženske v povezavi s pismom, ki naj bi ga poslal Jeffreyju Epsteinu, in dejal, da so Epsteinove dokumente obravnavali "ničvredneži". Poleg tega je Trump podal obljubo glede krize v Gazi, ki je sprožila več vprašanj kot odgovorov.

Izraelska vojska je sporočila, da je začasno ustavila vojaške aktivnosti na nekaterih območjih Gaze, da bi omogočila dotok mednarodne pomoči. Kljub temu poročila medijev in podcasta "The Take" izpostavljajo nadaljevanje izraelskih napadov in naraščajočo lakoto v Gazi, kjer je zaradi stradanja umrlo več kot 130 ljudi. Hamas je poteze Izraela označil kot poskus zgolj za mednarodno javnost, s čimer naj bi prikrivali nadaljevanje ofenzive, in dvomi o smiselnosti mirovnih pogajanj, dokler ljudje v Gazi stradajo. Izrael je sicer napovedal gradnjo cevovoda za sladko vodo, ki naj bi dosegel okoli 600.000 ljudi.

Papež Leon XIV. je med angelusom na Trgu sv. Petra obsodil "grozno humanitarno situacijo v Gazi", kjer je civilno prebivalstvo "zdrobljeno od lakote" in izpostavljeno nasilju ter smrti. Poudaril je, da je lakota v Gazi presegla kritično točko, kar kažejo poročila o ljudeh, ki dneve ne jedo. Papež je tudi pozval k izpustitvi talcev, ki jih zadržuje Hamas.

V Gazi tisoče otrok, vključno z 40.000 dojenčki, umira zaradi lakote in podhranjenosti, saj jim primanjkuje mleka in osnovne humanitarne pomoči. Hamasovo vodstvo Gaze je opozorilo, da bi lahko v kratkem umrlo več kot 100.000 otrok, mlajših od dveh let. Medtem ko Izrael trdi, da distribuira pomoč, poročila kažejo na obupne razmere, kjer so bile kot posledica izraelskega blokadnega režima doslej zabeležene smrti 127 oseb, od tega 85 otrok. Mednarodna skupnost izraža ogorčenje nad blokado pomoči, ki vodi v katastrofalne humanitarne posledice.

Tajska si prizadeva za mirno rešitev obmejnih spopadov s Kambodžo in je odprta za regionalno mediacijo. Malezija, kot predsedujoča ASEAN-u, je izrazila pripravljenost pomagati pri iskanju rešitve za vse bolj napet mejni spor med državama.

Donald Trump je ponovno kritiziral Hamas, češ da ne želijo dogovora, in dvomil v pomen francoskega predsednika Macrona ter pogajanj z EU. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi zaradi izraelskih napadov po podatkih Hamasa doseglo 59.676, kar je posledica uničujoče ofenzive, ki je prizadela dostop do hrane, zdravstva in varnih zatočišč. Več kot 70 % žrtev naj bi bilo civilistov. Ameriška ambasada v Libiji je zanikala govorice o načrtih za preselitev Palestincev iz Gaze v Libijo, ki so se pojavile po obisku ameriškega odposlanca. Argentinski intelektualci in pisatelji izražajo zaskrbljenost in kritizirajo mednarodno skupnost zaradi "masovne lakote" v Gazi in neukrepanja ob konfliktu, ki se je zaostril po napadu Hamasa oktobra 2023.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je včeraj napovedal namero Francije, da bo septembra na Generalni skupščini Združenih narodov priznala palestinsko državo, v upanju na vzpostavitev miru v regiji. Ta poteza je izzvala ostre kritike s strani Izraela in Združenih držav Amerike. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da Washington "ostro zavrača" francoski načrt.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je vložila tožbo zoper mesto New York zaradi njegovih politik »svobodnega mesta« (sanctuary city). Vlada trdi, da te politike ovirajo zvezno izvrševanje imigracijskih zakonov in so prispevale k nedavnemu streljanju na carinskega uslužbenca. Tožba, ki jo je vložilo Ministrstvo za pravosodje, obtožuje mestne oblasti, da sodelujejo pri zaščiti migrantov in diskriminirajo varnostne sile. New York je namreč eno od tako imenovanih »svobodnih mest«, kjer policija lahko zavrne sodelovanje s predstavniki imigracijskih oblasti, če nimajo sodnega naloga ali naloga za aretacijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in njegova žena Brigitte sta vložila tožbo zaradi obrekovanja proti ameriški desničarski podkasterki Candace Owens. Owens je trdila, da je bila prva dama Francije ob rojstvu moškega spola. Tožba je bila vložena v ZDA, kar poudarja mednarodni doseg tovrstnih obtožb.

Brazilija je napovedala, da bo vložila prošnjo za pridružitev Južnoafriški republiki v njeni tožbi proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), ki Izrael obtožuje izvajanja genocida v Gazi. Brazilsko vlado je v izjavi poudarila, da so izčrpani vsi diplomatski kanali za rešitev spora, ter da je končala končno fazo procesa za uradno pridružitev k tožbi. Država meni, da ni več prostora za moralno dvojico in da je treba obsoditi napade na civiliste. To dejanje sledi podobnim potezam drugih držav, ki so izrazile podporo ali namero pridružiti se tožbi.

Več kot sto nevladnih organizacij, med njimi Amnesty International, Zdravniki brez meja in Cáritas, je pozvalo k takojšnji in trajni prekinitvi ognja v Gazi. Poudarile so, da se dva milijona prebivalcev sooča z akutnim pomanjkanjem hrane po več kot 21 mesecih konflikta. Izraelska vlada je kritizirala te izjave, češ da nevladne organizacije služijo propagandi Hamasa.